Picture perfect & pathetic

Thursday, November 20, 2014


I don't know how familiar you are with the world of Twitter chats. Basically, they're a fun way of interacting with other bloggers while answering questions & just chatting in general. Unfortunately, lately I feel like the chats have turned into an all-around feast for advertising blogs and no one really paid attention to the conversation anymore.

Enter #crazybloggers.

The mastermind behind The Persephone Complex, a blog I've loved almost obsessively for a few months now, set up this open minded chat, completely different from the usual 'What's your favourite beauty product for fall?' to 'Do you think posting risqué content would diminish your readership?' I am completely in love with this idea, in love with Holly, in love with being open about ourselves. Why shouldn't we post about things that are considered taboo - by doing so, we are only admitting that they are exactly that, and they shouldn't be.

I write content for my blog daily, yet there is a lot of stuff I don't talk about.

I don't tell you I take four pills every day.
I don't discuss the fact they made me gain over 30 pounds.
I don't tell you about my high school experience, which was truly abysmal.
I've never told you how awkward I was, how I thought no one would ever love me.
I didn't even discuss my depression and history of self harming, even though I promised I would.

You know, bloggers sometimes put up a front - at least I know I do. I pretend everything is so picture perfect, when in reality, sometimes I can barely hold it together. I write daily content for Nothin' Fancy. Really., I work full time, I'm trying to start so many new projects, I'm in a serious relationship. But I also have Borderline Personality Disorder with severe anxiety and panic attacks, I can't really look at myself when I'm not wearing clothes, I still have the urge to scratch my arms like I used to years ago. But on this blog and social media, I pretend like I'm such a fun, carefree person. Like I don't have a care in the world.

I'm not saying I'm unhappy. Actually, this is the happiest I've been in, well, ever. But I'm not perfect nor will I ever be. I want to open people's eyes and make them see that this is perfectly normal. No, it's not okay that you're unhappy, but other people feel this way, too. What you need to know is that you can get help! If you ever need to talk to someone, you can always write me an anonymous e-mail at nothinfancyreally@gmail.com. I'd love to hear from you.

This post doesn't have much of a point, does it? I guess I wanted to ask you whether you'd like me to talk about more serious topics sometimes. I'd love to discuss anything and everything, but sometimes I feel so limited and afraid. I'm being small-minded - I know. I want us to strive to a more open community, to help each other and better ourselves. And sometimes, it won't do any good to hide in that dark corner of your room you've deemed to be your safe place. Sometimes you need to open up and discover yourself - because it is only then that you will realize how beautiful you are.
What kind of topic would you like to discuss? Anything goes!

Share your opinion:

  1. Če bi bila zdejle zraven tebe, bi te tok močno objela! Kapo dol, za priznanje, ni lahko! In tale post je daleč od brezveznega. Nihče ni popoun! Vsi imamo napake in vsakega delajo te napake popolnega!
    Jaz recimo sem oseba brez ciljev, želj. Ko sem bila na enih terapijah, mi je rekla ženska, kot, da te nebi bilo je. Kot da je moja duša nekje drugje. Začelo se je, ko sem zgubila očeta, ko se zavedaš kako minljivi smo. In potem, namesto, da bi to vzela, tako, da iskoristim vsako minuto dneva, tavam čez dan kot mesečnik. Brez ciljev, da me slučajno pri koncu cilja, smrt ne prehiti.
    Je rekla, začni delat kar te veseli, vsak dan ponavljaj, da se najdeš. No dosedaj mi je uspelo samo jutranji čaj uvesti redno na meni. Najslabše je pa ko se tega zavedaš in se ti ne da nič spremenit :(
    Ti pošiljam en virtualni objemček!

    ReplyDelete
    Replies
    1. Awww, hvala Anna! Žal mi je zaradi tvoje izgube, sploh nisem vedela. Sicer pa ni treba, da je vse, kar počneš, redno. Ti si samo zapolni dan s stvarmi, ki te veselijo - saj vidim, da delaš nohtke, pa blog pišeš, to je že super začetek. :) Včasih res moramo delati na sebi, ker si delamo večjo škodo, če ignoriramo problem.
      Glej, tudi če so cilji majhni, je boljše kot nič. Jaz sem si v najhujšem obdobju pisala sezname, kaj moram narest in nanje pisala stvari, kot so umij si zobe, pojej zajtrk, spi manj kot 12 ur. In iz tega sem danes prešla na veliko večje in bolj pomembne stvari. Samo ne obupat, saj ni treba da so tvoji cilji visokoleteči, za začetek se je treba samo spravit iz postelje (no, tak je blo pri meni).
      Jaz se tudi bojim smrti. Ampak ko bo prišla, imam raje, da je za mano tisoč dokončanih ciljev in eden, ki ga nisem dosegla, kot pa celo življenje tavanja. Samo v razmislek.
      Objem nazaj! xx

      Delete
  2. Odličen post! Sama imam take skorajda najraje, ker so najbolj človeški. Mi sežejo veliko globlje kot pa kakšen o najboljši jesenski šminki. Ampak jih nikoli ne upam predlagati, ko blogerke sprašujejo, o čem želimo brati, ker se mi zdi da bodo jezne name, saj vendar pišejo "beauty blog". Potrebno je res veliko poguma, da se za nekaj takega odpremo in potem še najdemo prave besede, ampak se mi zdi da na koncu vedno vsi profitiramo - tisti, ki berejo in vidijo, da niso edini na svetu s težavami, pa tudi tisti, ki napišejo in kmalu vidijo, da imajo cel kup ljudi, ki jih podpirajo in imajo radi, čeprav se niso še nikoli spoznali v živo. Zame boš vedno velik vzor, pa če poveš še toliko "napak" o sebi. Tvoj blog je moja največja inspiracija :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala Manca :) Meni je super dobit kakšen feedback, saj posti o makeup in podobnem so ful zabavni, ampak bi kdaj tudi kaj drugega pisala, when the mood strikes. Ne mislim zdaj čisto spreminjat smeri bloga, ker me kozmetika zelo veseli, ampak kakšna lifestyle objava bi bila tudi super.
      Joj, hvala ti za tako lepe besede. Tale blog mi je prinesel toliko veselja pa lepih trenutkov, da ti ne morem povedat. Je pa res, da vedno bolj spoznavam, da je to platforma, na kateri ni treba deliti samo oh-so-pretty-and-perfect things, ampak lahko kdaj tudi kakšno malo bolj resno temo. Upam, da bom lahko uspešno speljala tudi kaj takega. :) xx

      Delete
  3. Zelo lepo napisano in se kar najdem v določenih stvareh.. Mogoče nimam enakih težav kot ti, ampak vseeno :) Jaz svoj blog večinoma dojemam kot happy place (razen, ko zamujam s kako objavo o izdelku, ki mi je bil podarjen :P) in verjetno tudi zato ni neke negativnosti, depresije tam. Raje potem sploh ne pišem.. Morda je tako tudi pri tebi. Edino moram še dojet to, kar si napisala.. "other people feel this way, too." Ker se mi pogosto zdi, kot da določeni ljudje sploh niso imeli nikoli problemov. Pa vem, da jih ima vsak, ampak ko si na dnu je to težko verjet in potem se sprašujem zakaj je lajf nefer. No, to je že malo dlje od tistega, kar sem nameravala napisat :P x

    ReplyDelete
    Replies
    1. Sej nisem hotela silit, da bi vsi pisali o tem kako smo nesrečni, konec koncev so blogi tudi nekakšen 'pobeg', ker pri kozmetiki je kar težko zafilozofirat, razen če si jaz očitno. :P Bolj si želim, da bi spregovorile tudi o kakšni bolj resni tematiki, jaz imam kar dosti za povedat, ampak se včasih kar ustavim, pa ne vem zakaj. Sem res odprta glede tega in si želim pomagat drugim.
      Kar se pa tiče drugih ljudi ... Believe it, girl! :D Hvala za tvoj komentar x

      Delete
  4. Whether u give a rat's arse or not, I love you.

    ReplyDelete
    Replies
    1. I love you too. Now go party with your lesbian friends.

      Delete
  5. Aww no, I'm sorry you had to go through these in your past, Živa.. You must have had so much courage to share this and, really, I'd love to discuss and talk about anything and everything with you, but I guess I was a bit too shy to start the convo! Fear not, you'll get better each day love!

    www.angerawrs.co.uk

    ReplyDelete
    Replies
    1. Thank you Angeline! We really must chat soon xx

      Delete
  6. Zelo lepo napisano. Čisto res je, da ima vsak od nas večje ali manjše težave, ki pa zanj predstavljajo veliko breme in to, da o tem ne govorimo in se kažemo popolne, ne pomaga nikomur. Zelo cenim tole objavo in tvoj pogum, da si napisala :)

    ReplyDelete
  7. Svaka čast za zgoraj napisano objavo :) Nihče ni popoln, pa čeprav so nekateri prepričani da so recimo slavni ljudje popolni. Jaz sem imela zelo zelo slabo samopodobo, bila brez samozavesti, ciljev, volje do življenja nekje od 9. razreda osnovne pa do začetka 3. letnika gimnazije. Takrat sem pa spoznala fanta, ki mi je dal razlog da obstajam. Takrat sem šele začela opažat svet okoli sebe, kaj je pomembno, kaj me veseli, v čem uživam, kaj pomen bit ljubljen in seveda ljubiti nekoga. Šele v tem času sem začela razmišljati o prihodnosti, kaj želim deosčt v življenju, kaj študirat, kateri hobiji me dejansko veselijo, ob katerih osebah se počutim odlično, kljub mojim napakam.
    Joj zdajle bi lahko cel roman o svojem življenju spisala pa se bom ustavila tu :) Upam da še kdaj napišeš kaj na to temo, vedno rada prebiram tudi bolj osebne objave (jih je sicer res malo, ker se ljudje verjetno bojimo odzivov okolice, seveda pa vse tudi ni za javnost).
    Ti tudi jaz pošiljam en virtualni objemček in ti želim še veliko uspehov ;)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala Ajda :) Vsak ima eno zgodbo in včasih pomaga, če jih nekam zapišemo, a ne? Z veseljem bom še kaj napisala na to temo. Se mi zdi pomembna. Upam da se tudi druge opogumite. :) Lots of love xx

      Delete
  8. *hugs* Oh, ja, everyone has skeletons in their closet... Se čisto najdem v tvojem postu, sej veš, sva že mele debate na te teme. Jaz se mi zdi da sem precej odprta oseba in se kdaj tudi razpišem na blogu in povem kar mi leži na duši, ampak ne vedno, ker se ustrašim kaj si bodo nekateri mislili o meni. Sploh kakšni bližnji, ki se jim včasih niti ne sanja kaj se v moji glavi plete. Nekaj časa nazaj (mogoče se celo spomniš) sem si zadala cilj, da vsaj dvakrat na mesec objavim video s kakšno 'občutljivo/osebno' tematiko, ampak sem potem po dveh videih končala. Ko sem se med snemanjem tretjega začela jokat, je bilo vsega konec in sem ga raje hitro zbrisala in opustila idejo. Ne vem, včasih se mi zdi, da ljudje mislijo, da živim neko popolno življenje in če rečem nekaj, kar ne ustreza njihovi predstavi, me bojo vsi napadli. Ne znam razložit... Anyway, hotela sem ti povedat, da si me inspirirala s telim postom in mogoče bom tudi jaz še enkrat poskusila z mojo prvotno idejo. Navsezadnje so tudi meni videi in posti ostalih ogromno pomagali. Včasih so prav terapevtski.

    ReplyDelete
    Replies
    1. Res je :) Meni tudi ful pomaga in Youtube in blog, branje, pisanje, gledanje videev ... Tudi, če so čisto brezpredmetni in o kozmetiki, me nekako razvedrijo. :) Jaz si pa želim, da bi snemala take videe, ampak razumem, da ti je težko, če te tematika spravi v jok. Mogoče pa kdaj probaš kakšno objavo napisat? Noben te ne bo napadel Sandra, we love you xx

      Delete
  9. *hug*
    We all have secrets and we all have problems, and not owning uo to them is damaging yourself more than others. :)
    Stay strong! ***

    ReplyDelete
  10. I actually wish more bloggers would open up about their issues and help make them less taboo. Just every once in a while. I personally suffer from depression, I have wanted to start a blog years ago but it has prevented me from doing so - I always feel like the depression will somehow show in my writing and no one wants to read that ... The beauty blogger is always a happy person, right? Thank you for sharing about your personal life, even reading the comments here made me feel less alone.

    ReplyDelete
    Replies
    1. Definitely, I wish so too :) Hun, don't let it stop you! Why should we all pretend everything is perfect? I think the blogosphere is ready for an honest blogger, don't you? xx

      Delete
  11. I applaude you! For being so courageous to expose yourself. You're not the only one and I hope you feel that you're not alone. Hope you stay as happy as you are.

    ReplyDelete
    Replies
    1. Thank you so much <3 I feel very very happy :) I hope you are too!

      Delete
  12. <3

    Super si, tudi jaz ne morem brez tega da kdaj kaj osebnega napišem na blog, včasih posti o modi in kozmetiki preprosto niso dovolj in moramo "spucati" tudi našo dušo.

    Pogumna si in mislim da si nam lahko samo za vzor in nič drugega! :)

    Itak pa se hočem še nujno dobit s tabo na pijački, da malo počvekamo spet - mislim, da lahko ena na drugo dobro vplivamo (blogerke na splošno) in če so pa super punce pa še tako bolj!

    Hugs & Kisses :*

    ReplyDelete
    Replies
    1. Prav imaš :) In ja, ful bi se blo fajn spet mal podružit! xx

      Delete
  13. Živa, to je tako živa objava, da ti morem povedat da jih želim še več... Ko dodaš takšne osebne stvari, takrat ima blog dušo. Čestitke za pogum! (:

    ReplyDelete
  14. Thanks for that Ziva. I've never self harmed, but I suffer from depression. It sucks big time! Take care! :)

    ReplyDelete

Thanks so much for leaving a comment - I try to reply to everyone!